Per pedes - peš
JEAN JACOUES ROUSSEAU je pred 200 leti zapisal naslednje besede v čast in slavo potovanja — per pedes, peš:
»En sam način potovanja je lepši od ježe: hoja. Odrineš, kadar se ti zljubi; ustaviš se, kadar hočeš, naprežeš se po svoji volji, zdaj bolj zdaj manj; ogleduješ si deželo, po kateri hodiš, oziraš se na levo in desno, vtakneš svoj nos v vse, kar te mika; lep razgled te prikuje na mesto. Če zagledam reko, potujem ob njej, če gozd, me zamika njegova senca, če jamo, stopim vanjo, če pečino, pobrskam za minerali; kjer mi srce veli, obstanem. Če se zdolgočasim, grem naprej. Nisem odvisen ne od konj in ne od postiljona, ne od nadelanih poti in cest. Povsod se prebijem, kjer je le človeku mogoče, vse si ogledam, kar si človek ogledati želi. In ker sem sam svoj gospodar, uživam prostost, kakršne se le človek lahko veseli.«
To velja še danes, čeprav je danes mnogim omogočeno, da potujejo v pločevinastih kletkah, z močjo 100 konj in več. Tisti, ki jim ravna vajeti z volanom, skoraj nič ne vidi, slep za vse požira kilometre, sopotniki love samo bežno sliko mimo drveče pokrajine. Čas pa je tako lep in dragocen. Ali ga ni škoda zapravljati? Velja: Potovati, ne bezljati! Reisen, nicht rasen.
PV 9/1967
Oznake: PV, razmišljanja