Drugačne zgodbe

Drugačno ali drugo, je mogoče šele takrat ko je Drugo drugo!

13. julij 2009

DRUGAČNE ZGODBE 365 dni po nevihti

Neurja so postala stalnica. Enkrat tukaj, drugič drugje. Narava je spremenila svojo podobo, ljudje pa smo popravili, kar se je popraviti dalo.

Leto je naokrog in ta čas, ki neusmiljeno teče svojo pot, je zabrisal številne sledi, ki jih je zapustil veter in neurje. Ljudje s(m)o kot mravlje obnavljali domove, pospravljali podrta drevesa in vračali podobo. Vendar pa se je določen strah naselil v skrivnostne kotičke in ob vsakem močnejšem vetru se pogledi zaskrbljeno obračajo v nebo.
Številni ljudje so se sami odzvali in tako ali drugače pomagali pomoči potrebnim. Eni so pomagali s svojim delom, drugi so prinesli denar. Prišli so tudi politiki, še iz prejšnje garniture, in prav začudeno si v kotu opazil tega ali onega ministra, pomembno in z ekranov znano osebo. Ob obletnici so spet prišli novinarji in povprašali, kako se je življenje vrnilo v stare tokove. Kdor hoče kaj narediti za samopromocijo in s tem tudi dobro delo, pripravi akcijo, zasaja smrečice, bukve ter pozove novinarje, da o tem zapišejo.

Prostovoljstvo
Je še vedno beseda, ki jo lahko pišemo z veliko začetnico. Gasilci, takšni in drugačni reševalci, sosedje … so se kot vedno ob takšnih priložnostih izkazali in dokazali.

Pomoč
Človek bi pričakoval, da bodo na pomoč pri popravilu porušenih hiš, odkritih streh in podrti infrastrukturi, priskočili in vsaj do neke mere pomagali tudi vojaki. Prav lahko bi pripeljali vojaške ponjave in pokrili uničene hiše… Ne vem, ali jim mora kdo posebej napisati prošnjo. Logično pa bi bilo, da ob vseh stroških, ki jih prinaša vojska, vsaj nekaj koristnega storijo. Ko smo se tako večkrat pregovarjali o tem, zakaj ni priskočila vojska s svojimi močmi na pomoč, je prevladalo mnenje, da so povsem nesposobni za takšne vrste dela. Pa vendar se prav ministri tako radi pohvalijo, da vedno priskočijo na pomoč tudi vojaki. Res pa je, da je najbolj učinkovit tisti del vojske, kjer s helikopterji pomagajo ponesrečenim v gorah in pri ostalih nesrečah. Tudi ob nevihti se je helikopter izkazal pri pomoči. Drugače pa so prav tako kot ostali »firbci« le opazovali dogajanje.

Gozdovi
Nekaj zmikavtov je izkoristilo »ponujeno priložnost«. Izginila so drva, hlodi…Cena lesa je vztrajno padala in padala. Če ne bi imeli sosednje Avstrije, kjer lesno predelovalna dejavnost cveti, bi nedvomno še več podrtih dreves zgnilo v gozdu. Ob spravilu lesa so nastajale nove in nove gozdne ceste in vlake. Na hribih so stroji za sekanje zapustili številne kolesnice, ki bodo še dolgo let ostajale in hitro odvajale padavinske vode. Ko pogledamo bolj natančno, se na mestih, kjer se zadržuje voda, pojavljajo številni oljni madeži, ki pa so k sreči precej majhni in jih bo narava kmalu sama predelala. Tako je tudi nevihta prinesla škodo gospodarjem in precej zaslužka dejavnostim, ki so povezane z gozdnim gospodarstvom. Važno pa je, da se ni ( in upamo, da se nebo) pripetila kakšna hujša nezgoda ljudem.

Zaslužkarji
Pojavili so se tudi iznajdljivi ljudje, ki so po neurju najeli helikopterje in marljivo fotografirali. Ne dolgo nazaj se je pojavil eden takšnih in poizkušal prodati te posnetke. Ne veš, kako bi se ga znebil. On pa kar vztraja in precej zasoljeno hoče prodati svoj produkt.

Oznake: