Drugačne zgodbe

Drugačno ali drugo, je mogoče šele takrat ko je Drugo drugo!

19. september 2023

Preglednost ali smiselnost

Simbol 
»modernizirana« cesta Kr. Rak - Ravni
 

Temeljno vprašanje
sedanjega časa, časa »obnove«, je vprašanje, ki bi ga morali rešiti pred kakršnim koli začetkom sanacijskih in vzdrževalnih del - kako spremeniti neustrezne prakse ravnanja z okoljem.

Pri tem iskanju odgovorov na vprašanja si pomagajmo z razlago, da obstaja neskončno mnogo stvari, ki jih ne moremo zaznavati. Tega ne moremo preseči z nobenim mišljenjem. Nobena sposobnost hotenja nam ne more pomagati, da bi zaznavali tudi vse to kar se bo zgodilo. Morda bi nam »višja sila« morala dati večjo sposobnost zaznavanja, ne pa hotenja. Prav zaznavanje pa je ključ, ki bi nam ga morali v družbi pustiti. Zaznavanje in možnost povedati, ukrepati, ko nekaj zaznamo.


Vzroki
Hudourniški nanosi drobirja v zatrepu Podvolovljeka - pod Seliško planino.
Posledica nenehne gradnje novih cest, vlak in krčenje gozda na Veliki planini.
Posledice avgustovskih poplav v primerjavi z vzroki - niso sorazmerne. Vzroki, ki jih zakrivi človek nad naravo, talne spremembe, so precej hujši in jih zlahka najdemo. Če pogledamo samo navedbe: »… določila, zapisana v zakonu o gozdovih, kjer je določeno, da se morajo gozdne prometnice graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da ne ogrozijo vodnih virov, povzročijo erozijskih procesov, preprečijo odtoka visokih vod iz hudournikov, povečajo nevarnosti plazov, porušijo ravnotežja na labilnih tleh ter poslabšajo odtoka padavinskih vod tako, da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča, ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj.«* že ob branju tega odstavka zlahka opazimo, da imamo odprt vzrok (spremembe tal, ki izhajajo iz dejavnosti: kmetijska, gozdna, gradbena ...) za številne težave, ki so jih sedaj prinesle poplave z razlago »višje sile«. Zlahka vidimo tudi to, da se pri gospodarjenju z naravo niti ne ozirajo na povzročanje nevarnosti za ljudi. Pri
Večina izvirnih vzrokov je na gozdnih cesta in vlakah.
Cesta n S strani pod V. Rogatcem

branju zakona o varovanju okolja zlahka opazimo neskladja med njim in zakonom o gozdovih. In prav neskladja med zakoni, neskladja med dejanskim početjem so vzroki. Še tako obširni, podprti zakoni in uredbe se le izkoriščajo za različne potrebe. Vzroke še lažje najdemo, če gremo peš, na pobočja nad plazovi in usadi, nad hudourniki, nad drobirskimi tokovi. Velika večina nastalih težav se začne v območju človekove dejavnosti, nad in pod gozdnimi cestami in vlakami. Nikakor ne v vati zavitih »podnebnih spremembah«. V Sloveniji ocenjujejo, da imamo samo v gozdovih precej več kot 100.000 km (uradno zaznanih) gozdnih prometnic – cest in vlak (posledično lahko sklepamo, da je tudi površina gozdov že veliko manjša kot se navaja – gozdovi pa so prvi in najboljši zadrževalniki vode, vlage, življenjski prostor, …). Stroka se sama zaveda problema – vzroka zato: »V luči podnebnih sprememb, ki spreminjajo padavinski režim, zaradi česar je čedalje več sušnih obdobij in močnih nalivov, temu namenjamo premalo pozornosti,« opozarja dr. Krajčič. Zaradi goste prometne infrastrukture voda, zlasti na slabo prepustnih tleh, iz gozda odteče hitreje kot nekoč. To povečuje erozijo in zmanjšuje poplavno varnost.«**
Umetni zbiralnik na Ravneh.

Gozdarska in kmetijska dejavnost (zbijanje tal) nad najbolj prizadetimi območji porečji rek Savinje, Meže in Kamniške Bistrice, … je torej vidna s pobočij in zlahka tudi s posnetki iz satelita, ki zlahka »okrivijo« za nepremišljenosti. Največji delež težav pa kljub temu, da nebi bilo enostransko obsojanje, sedaj prinaša turizem in »planinske velegradnje«. Vse to početje je še bolj (kot gradnje gozdnih prometnic) sofinancirano iz državnih sredstev in raznoraznih EU skladov. Te gradnje na: Veliki Planini, Krvavcu, Golteh, … se
Območje Jerovice pod Malo planino

povsem neprimerno ocenjujejo z vidika ocene vpliva na okolje. Pogosto so lahko zaradi hitenja z roki ocene precej površne in ne zajamejo - nimajo glasu podpore prebivalstva živečega pot temi centri. O njihovih »subvencioniranjih« odločajo ljudje od drugod. Za gradnjo teh »gorskih centrov« se neprestano in brez dovoljenj širijo nekdanje gozdne ceste (iz dolin vozijo ves gradbeni material, od nasutja do asfalta, voda pa vrača nazaj – glej fotografije ceste Kranjski Rak – Ravni po poplavah), ki so postale na izsekanih in golih planinah super odvodniki vode. Voda hitro odteče – potem pa jo s tovornjaki cisternami spet vozijo na planine - norost. Kot glavni vzročnik se nam torej ponujajo kar sami – gorski centri.

Način
Gozdna cesta se hitro spremeni v dodaten hudournik
dolina Korošice
V Sloveniji se je uveljavil način gospodarjenja z vodami in infrastrukturo s koncesionarji. Lahko tudi: za veliko porabljenega denarja – malo narejenega. Vrednost podjetij s koncesijami je po tem, ko se ni ugotavljala nikakršna odgovornost za slabo stanje strug, in zagotovilih za ogromne finančne vložke sanacije poplav, zrasla v višave. Opredeljenosti njihove dejavnosti pa ne gre primerjati z zdravo pametjo. Mimogrede povedano: »zdrava kmečka pamet« je dejansko prenehala obstajati takoj, ko so bile uveljavljene ter izplačane prve kmetijske subvencije. Pri zadevi gre za povsem lahkovidno taktiko obračanja denarja s povsem neprimernimi in nepotrebnimi prevozi in uporabo  v dodaten materiala, ki posledično izvira daleč iz okolja. Uredbe, dopolnilni predpisi so oblikovani po skupni noti koncesionarjev. Zaradi sedaj edinega načina gradbene dejavnosti – gradnje kamnitih zložb, s skalami iz izbranih kamnolomov, imamo že sedaj več težav in škode (na infrastrukturi in finančne) kot pa so jih prinesle same poplave.
Mrežne košare za zlaganje v škarpe.
foto: splet

Če smo »pametni po bitki« in pogledamo, če je oporne in varovalne zidove sploh mogoče graditi drugače kot s kamnom in cementom kamnitih z(a)ložb, bomo ugotovili, da v poštev morda pride tudi še les (praksa zasajanja hitro rastočih dreves na in ob obrežja je nujna). Tega je voda veliko že odložila in leži v strugah, še veliko več pa je »uporabnih« dreves nad prizadetimi kraji - od podlubnikov napadenega lesa (bodo drugo leto tu požari?). Vsekakor pa je treba povedati, da koncesionarji svojega uveljavljenega načina ne bodo spremenili, če ne
bomo tega zahtevali ljudje in potrdili odločevalci. Če nam ne bo dovolj, da bodo sedaj zaradi pretežkih tovornjakov nastali, poleg razpok na hišah, še novi plazovi.
Paradoksna zadeva je, da so postavili mrežo na mejo. Mreža ščiti. Pa vendar mrežo ne uporabljamo samo za mejo, za varovanje svojega. Mreža (sedaj popularni gabioni so dragi, zato so mrežne kocke na slikah precej precej bolj racionalni in smiselni) kocki se napolni z materialom, ki je pri roki – v tem času je materiala za polnjenje košar ogromno, a … (v Savinji so takšne kocke uporabljali že pred 50. leti)


Smiselnost
Skale kar same kličejo k uporabi 
a jih rajši vozijo iz oddaljenih kamnolomov.
Če se sprehodimo, če se znamo peš gibati po neobljudenih krajih, nam bo kmalu vse jasno. Jasno nam bo zakaj tistih, ki upravljajo z denarnimi tokovi, ne vodijo na te kraje. Npr. v in pred Konjsko dolino, ki kot hudourniški potok (občasno) napaja Kamniško Bistrico. Tam je vse kar je bilo prej omenjeno v besedah jasno v praksi. Spodaj ob državni cesti, ki gre v Kamniško Bistrico, gradijo nove kamnite zložbe s skalami pripeljanimi iz močno oddaljenih kamnolomov (če kdo meni, da lokalni kamni iz strug niso dobri, gremo zlahka na ogled v Logarsko dolino), ob začetku soteske pa čakajo na skale. Ko gremo naprej od skalne debri, se dolina za streliščem za nekaj sto metrov razširi. Odložen kamniti drobir je samo za presejati, vdelati v … Potem pa se začne območje dolgo nekaj km, ki ga bo moral koncesionar tako ali tako očistiti. Po »očiščenem dnu« ležijo skale, druga pri drugi, kot, da bi jih »višja sila« pripravila. A kaj bo potem s temi skalami, ki so kot idealne sedaj, da se vdelajo v kamnite zložbe. Ponovno bo treba plačati, da se bodo …

Nekako je treba najti način, da se odločevalcem dopove. Da se jim dopove, da le preglednost denarnih tokov ni to kar rabimo. Ni samo to na kar je treba biti pozoren. Smiselnost uredb, ki omogočajo uporabo nelokalnega materiala je treba končno preseči. Preprosto bo potrebno zapreti nekatere kamnolom (primer Švice) in gledati na vsakem koraku na kakšen način se obnavlja. Preprosto bo treba zapreti odvečna ministrstva, vendarle poseči v nesposoben kader direkcije za infrastrukturo in zahtevati usklajeno delovanje – zamenjave! Iluzija!?

Vode je v rekah po vseh merilnih podatkih vse manj. Tudi stari oče, ki je bil še splava na Savinji in Dreti, mi je že pred četrt stoletja dejal: »Kam je šla voda?« On je že zaznal vzrok, a ni uspel povedati drugim. Vedel pa je, da je treba z naravo živeti in jemati tam le toliko kot sam porabiš za življenje.

Podlom



*agrobiznis.finance.si/gozdne-prometnice/str. 3 in 4

** agrobiznis.finance.si/gozdarstvo/gozdne-prometnice-so-nujne-za-uspesno-gospodarjenje-z-gozdovi

Oznake: , ,