Iz dnevnika zasutega rudarja

V nekem premogovnem rovu v Kaliforniji so, leta 1911, našli truplo rudarja, ki mu je usad zemlje zaprl pot iz rova in ki je umrl strašne smrti. V krčevito stisnjeni pesti je držal mrtvec mali dnevnik, v katerem opisuje na kratko zadnjih sedem dni svojega življenja.

»Morning Telegraph« je objavil pretresljive zapiske ponesrečenca:

- 6. oktobra. Konec se bliža. Povejte moji ženi, da sem umrl, ne da bi trepetal. Strašno je, da moram končati kakor podgana v pasti, toda volja božja naj se zgodi.

- 7. oktobra. Lačen sem, zmrzujem, strašne muke prestajam. Zakaj ni nobene pomoči? Morebiti nihče ne sluti, da sem jaz tu. Ta muka ne more dolgo trajati.

- 8. oktobra. (Nedelja.) Še sem pri življenju. Tako sem zmrznjen in utrujen. Bog, pomagaj mi. Odpuščam sovražnikom. Svet se mi zdi sedaj tako lep, o smrt, kje si!

- 9. oktobra. Poldan je. Zakaj se je name pozabilo. Čim slabši postajam; življenje me počasi zapušča. Za požirek vode bi ga dal.

- 10. oktobra. Bliža se mi konec. Ne trpim več toliko, vdal sem se. Smrt se mi zdi sladka, ne bojim se je. Bog se me usmili, kmalu bom spoznal njegove skrivnosti.

- 11. oktobra. Ta je zadnja noč; mir prihaja. Zdravi.

Slovenec, 2. januar 1912