Nenavadno srečanje med očetom in sinom

Jutro, 19. januar 1937


Drama, ki jo more napisati samo življenje ...

Budimpeštanski »Maj Nap« poroča o nenavadnem srečanju med očetom in sinom. Štiriinšestdesetletni upokojeni bolnišnični kurator Emerik Barba se je pripeljal pred kratkim z vlakom na postajo Kelenfold v Budimpešto. Tam je čakal na tramvaj, da ga potegne v mesto. Med tem čakanjem pa je imel nenavaden rencontre, pri katerem je oklofutal mladega moškega ter mu nato pomolil pod nos svojo vizitko s pripombo, da je vedno pripravljen na satisfakcijo. Mladi mož je po razburljivim dogodku prečital vizitko in obstal kakor zadet. Napravil je globok priklon in dejal »Dovolite, da se vam predstavim. Pišem se takisto Emerik Barba in sem vaš sin.« 

Predzgodovina tega dogodka je kaj nenavadna. Emerik Barba je bil pred 20 leti stotnik pri pehoti. Zalotil je tedaj nekega moškega pri svoji ženi. Nagle jeze, kakor je bil in je še danes, je potegnil sabljo in vložil proti svoji ženi tožbo zaradi nezvestobe. Sodišče je zakon ločilo in mlada žena je ostala sama s poldrugoletnim sinom. Preživljala se je z ročnimi deli. Barba ni nikoli več vprašal po svoji bivši ženi in otroku. Usoda je storila, da sta se zdaj oče in sin sešla v tako nenavadnih okoliščinah. Dejstvo, da se je mladi mož tako taktno ponašal, je ganilo staro sabljo. Vzel je svojega sina pod pazduho ter ga prosil, naj ga pelje k materi, s katero se je spravil. Po dvajsetih letih ločitve se je družina zopet znašla v skupnosti.