DRUGAČNE ZGODBE Pot ljubezni do konca

Morda zaman iščem pojasnilo o naslovnici knjižice ali pa ne. Na gori kot je Brana, je bilo slej ko prej pričakovano, da bo nekdo postavil obeležje. Ker so se časi tako ali drugače vedno obrnili, je enkrat tako drugič pa drugače.
Če iščem svojo osebno noto, jo lahko tudi najdem, kot sporočilo v knjižici. Gora je navidezno pohlevna na severni strani. S tem vabi v past, ki se ji ne da ogniti. Preštevilne žrtve so to izkusile s smrtjo. Nikoli ne bom do konca pozabil lučke, ki je hitro drsela po pobočju in ugasnila nad prepadom. Nihče ni zmagovalec, vedno so le poraženci.
Z mamko nisva nikoli govorila o tem, kako se je počutila, ko je ta gora skrivala v snežnem objemu njenega sina. Precej več kot pol leta je trajala skrivnost, ki so jo lahko razrešili le najbolj srčni in vztrajni. Pri tem so nevarno ogrožali svoja življenja in se izpostavljali. Zakaj? Mamka jim ni nikoli izrekla besede zahvale in le ti je niso nikoli pričakovali. Skrivnost je šele čez tri desetletja odnesla na grob k svojemu sinu.
Ali obeleževanje dogodkov sodi ali ne sodi v gore, je dar, ki ga ne smemo izkoriščati.
V knjižici boste našli poleg teksta, ki je predvsem verske narave, tudi slikovne ilustracije, v katerih avtor fotografij prikazuje svoj pogled na božja pota. Ta pa so tesno prepletena tudi z gorskimi prizori.

Glej, mati, to je zdaj tvoj Sin,
porojen iz Duha višin.
V naročju mrtev ti leži.
Nekoč pa si se z njim igrala,
nekoč mu suknjo scela stkala.