Drugačne zgodbe: DRUGAČNE ZGODBE 4

Sv. Lenart pod Rogatcem
Nad Gornjim Gradom ob Kanolščici

Lenart danes

Nad Gornjim Gradom ob Kanolščici so pred četrt stoletja v mežnariji ob cerkvi sv. Lenarta še prebivali ljudje. Potem pa je usoda kruto posegla v ta strmi, odmaknjeni svet. Oče se je ponesrečil pri padcu na spodnji senožeti. Sin pa je preminul pri nesreči s traktorjem v grabnu. Hčerki sta se poročili drugam, s seboj vzeli mater in tako se je življenjski krog prekinil. Kruta usoda je pripomogla, da so spomini na to življenje še danes neprijetni. Poslopja ob cerkvi so doživela žalostno usodo, tako da danes stoji samo cerkev. Ostanki mlina, porušena obzidja, črepinje, ki ležijo po grmovju so le neme priče nekdanjega življenja. Slap, ki dolbe korito nedaleč stran, lahko nemoteno šumi. Morda je za vse skupaj kriva coprnica, ki je ponoči letala po Ugovskih pečeh z gorečo baklo.

Snežni plaz, ki je poškodoval cerkev, je danes težko razumljiv. Vendar moramo upoštevati, da so prebivalci skrbno obdelovali bregove, o gozdu, grmovju ni bilo niti sledu. Travnata pobočja in ravno pravšnja naklonina ob zadostni snežni odeji pa so že zadostni razlogi za sprožitev snežnega plazu. Verjetno je to eden redkih primerov, ko je narava sama pripomogla pri poškodovanju cerkvenega objekta.

Mir, odmaknjenost in malo domišljije, vam lahko v tem kotu prinesejo danes tako potrebno drugačno gledanje, drugačne poglede na preteklost in sedanjost. Prihodnost, ki je pred nami, lahko zopet prinese potrebo po takšnem ali drugačnem zatočišču, ki ga ponuja Lenart.

Frankovski svetnik Lenart je živel v šestem stoletju. Bil je sin plemiške frankovske družine. Lenartu se je zgodaj odpirala s častmi posuta življenjska pot, a Bog ga je namenil za druge naloge. Reimski nadškof Remigij ga je vpeljal v krščansko vero, ki ga je tako prevzela, da se je kmalu dal krstiti in se odrekel vsem prednostim plemiškega življenja in vabilom dvora. Pridno je študiral in bil posvečen v duhovnika. Z živo prepričevalno besedo je pridobil mnoge poganske plemiče za krščansko vero. Ko so močan vtis njegovih pridig potrjevala tudi čudežna ozdravljenja, se je glas o njem še bolj širil. Nadškof Remigij ga je posvetil v škofa. Ko je svetnik nekega dne z božjo milostjo pomagal ženi kralja Teodeberta pri porodu, mu je ta za plačilo dal velik kos zemljišča in gozd. Svetnik je prosil, naj mu da toliko zemlje, kolikor je more v en noči na oslu objezditi. Zemljišče, na katerem je zgradil samostan, je imenoval Nobiliacum, ker mu ga je podaril plemeniti kralj.

Na podarjenem zemljišču je kmalu zrasla cerkev, posvečena božji materi. Lenartovo največje zadoščenje je bilo, če je mogel spreobrniti kakšnega zakrknjenega kaznjenca. Za koliko jetnikov je posredoval pri kralju, in dosegel, da so bili izpuščeni, ve samo ljubi Bog. Takim izpuščenim jetnikom je priskrbel zaposlitev pri krčenju zemlje ali obdelovanju polja. Na ta način je ustvaril cela kmečka naselja s skrbno obdelanimi njivami, nekdanje kaznjence pa je obvaroval brezdelja in povrnitve v stare grehe.

Sv. Lenart je zavetnik jetnikov in ga pogosto upodabljajo z razbitimi verigami, ker si je tolikokrat izprosil osvoboditev nedolžnih jetnikov. Časte ga tudi kot zavetnika živine, zlasti konj.

Tudi v Sloveniji je sv. Lenartu posvečenih okoli sedemdeset cerkva. Mnogo jih je nastalo po zaobljubi, zlasti v 15. stoletju. Sv. Lenart je naše ljudi reševal iz turškega ujetništva.

Sv. Lenart napoveduje tudi vreme: kakršno je 6. novembra, tako bo do božiča. (Leto svetnikov, dr. Marijan Smolik)

Naslednjič: naprej